Imunski sistem: ključen pri obrambi organizma

Jesen ni samo čas pisano obarvane narave ter prebujenega šolskega zvonca, temveč je tudi obdobje prehlada, gripe, vnetega grla in še bi lahko naštevali.

Vendar ni nujno, da nas že nedolžno praskanje v grlu položi v posteljo, saj lahko s preventivnimi ukrepi veliko storimo že sami. In kakšno vlogo ima pri tem stabilen imunski sistem? Zelo veliko. Imunski sistem je namreč prva obrambna linija, saj pred vdorom tujih ter škodljivih snovi učinkovito ščiti naše telo. Zato je njegovo brezhibno delovanje ključno za ohranjanje zdravega organizma. Dobro je poznati »zakonitosti« imunskega sistema, zato se bomo v prispevku osredotočili na njegovo zgradbo, odgovorili na večno dilemo, ali so prehranska dopolnila učinkovita pri krepitvi imunskega sistema in kako velik pomen ima pri vsem omenjenem zdrava črevesna mikrobiota.

27. septembra 2024 5 min branja
NOVICE

Imunski sistem sestavljajo organi, molekule in celice 

Imunski sistem (IS) sestavljajo organi oziroma tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke itd.), celice (limfociti, makrofagi, dendritične celice itd.) ter vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa itd.). Ti zagotavljajo obrambo našega telesa pred tujki ̶ patogeni (bakterije, virusi). Učinkovitost prepoznavanja antigenov (snov, ki povzroča nastajanje protiteles), in ocena, kaj je nevarno in kaj je treba odstraniti, temelji na sodelovanju imunskih celic z neposrednim stikom z receptorskimi molekulami (T‐celični receptor, B‐ celični receptor, receptorji poglavitnega tkivnoskladnostnega kompleksa) in na daljavo s topnimi prenašalci (citokini, protitelesa). Vrsta odziva in način odstranjevanja patogena iz organizma sta odvisna od predstavitve antigena s pomočjo antigen‐predstavitvenih celic (monociti, makrofagi, limfociti B, dendritične celice) in posredovanja teh informacij limfocitom T (celice pomagalke, citotoksični limfociti T) ¹.

Če poenostavimo; ko tujek vdre v naše telo, se sproži imunski odziv (zapleteno zaporedje dogodkov), katerega cilj je odstraniti tujek iz telesa. Tako naš organizem deluje predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je treba uničiti oziroma odstraniti. Pri tem si imunski sistem pomaga z izkušnjami: izkušnje posameznika in izkušnje vrste. Kaj točno to pomeni? Na ravni posameznika poznamo prirojeno ali naravno imunost, glede na raven vrste pa pridobljeno ali specifično imunost. Sistema sta vselej povezana, med njima poteka stalna komunikacija, to pa zagotavlja učinkovito obrambo organizma ¹.

Prirojena ali naravna imunost

Gre za najstarejši obrambni mehanizem, pridobljen skozi evolucijo in se v našem telesu aktivira takoj ob stiku s tujkom. Obramba se zgodi zelo hitro, od nekaj minut do ur, razlikuje med svojim in tujim ter nima imunskega spomina. Tujek oziroma motečo snov razgradijo celice, ki jih imenujemo fagociti. Na mestu, kjer poskušajo tujki vdreti v naše telo, se sproži vnetje. To močno okrepi obrambne zmožnosti in je signal za telo, da je prišla nevarnost ².

Pridobljena ali specifična imunost

Imenujemo imunost, pridobljeno skozi življenje katere glavna značilnost je imunski spomin. Glavni akterji limfociti T in limfociti B so v bezgavkah in imajo na svojih površinah številne receptorje. Opišemo jih lahko kot antene, ki prepoznajo tujek in vedo, katere mehanizme za odstranjevanje je treba vklopiti. Nato nekatere imunske celice uničujejo in odstranjujejo tujek, druge pa izločajo snovi, nevarne za tujke ².

Kakšno vlogo pa ima imunski spomin? Protitelesni odziv se razlikuje ob prvem ali naslednjem stiku imunskega sistema s tujkom. Takoj po prvem stiku protiteles še ni, nastajajo šele po nekaj dneh v majhnih količinah in izoblikujejo se spominske celice limfocitov T in B. Zato je ob ponovnem stiku z istim tujkom specifičen imunski odziv hiter in močan, saj spominske celice prepoznajo tujek, se hitro razmnožujejo ter nastajajo velike količine specifičnih protiteles ².

Prehranska dopolnila učinkovita pri krepitvi imunskega sistema?

Odgovor na večno dilemo, ali obstaja boljše ali slabše razvit imunski sistem, je relativno preprost. Težko namreč govorimo o boljšem ali slabše razvitem imunskem sistemu, saj je njegovo delovanje lahko samo normalno, pretirano ali oslabljeno.

Še eno večno vprašanje se pogosto pojavlja, in sicer kako lahko krepimo svoj imunski sistem. Imunski sistem je podedovan ter gensko določen in nanj lahko le minimalno vplivamo. To pomeni, da se je skozi evolucijo zelo dobro izpopolnil, zato ga z dodatnimi vnosi v telo ne moremo bistveno stimulirati. Kar pa ne pomeni, da nimamo vpliva pri doseganju njegove stabilnosti. Kako pa to dosežemo?

Zagotoviti moramo vnos vseh hranil, ki jih imunski sistem potrebuje. S pomočjo sodobnih raziskav na področju nutricionistike so strokovnjaki prišli do novih spoznanj za izboljšanje zdravja. Pri tem so ugodne vplive hranil dokazali za: proteine, minerale, železo, selen in cink ter vitamine A, B12, B6, C in D ².

Učinkovita formula pri zagotavljanju stabilnega imunskega sistema je tudi sinergija za odpornost. Ta edinstvena formulacija prehranskega dopolnila podpira delovanje imunskega sistema z učinkovito kombinacijo rastlin, znanih po svojem imunomodulatornem delovanju (spodbuja IS, da proizvede imunske celice). Sinergija za odpornost vsebuje 9 rastlin, ki pomagajo pri ohranjanju stabilnosti imunskega sistema. Ena od teh je korenina opnastega grahovca ̶ najnovejše raziskave potrjujejo, da okrepi delovanje interferonov (celične beljakovine) in pomaga vzdrževati primerne levkocite. Priporočljiva pri padcu odpornosti sta bezeg in česen, saj lahko delujeta protivnetno in protimikrobno. Korenina navadne mahonije vsebuje naravni alkaloid berberin. Gre za eno najmočnejših protimikrobnih organskih spojin, obenem pa podpira tudi okrevanje. Medtem ko micelij velike zraščenke vsebuje betaglukane z imunomodulatornim delovanjem macesnov arabinogalaktan pa je močan antioksidant.

 

Zdrava črevesna mikrobiota je ključna pri ohranjanju stabilnega imunskega sistema

Uravnotežena črevesna mikrobiota je zelo pomembna pri ohranjanju zdravja in nemotenemu delovanju mnogih procesov v telesu (tudi imunskega sistema) to potrjujejo številne opravljene raziskave. Do črevesnega neravnovesja pogosto pride zaradi neustrezne prehrane, zdravil (predvsem antibiotiki), stresa, črevesnih okužb in drugih bolezni ¹.

Antibiotiki; so učinkoviti pri bakterijskih okužbah. Nemalokrat se zgodi, da jih jemljemo tudi v primeru virusnih obolenj, proti katerim pa antibiotiki ne delujejo. Žal je njihova prekomerna uporaba povzročila, da so določene slabe bakterije postale odporne na antibiotike. Težava nastane tudi, ker antibiotiki poleg slabih onesposobijo tudi za organizem koristne bakterije, te pa so ključne za zdravo mikrobioto. Zato je zelo pomembno, da antibiotike jemljemo le takrat, ko nam jih predpiše zdravnik.

Ustrezna prehrana; za vzdrževanje zdrave mikrobiote je pomembno uživanje raznovrstnih rastlinskih živil, bogatih z vlakninami, kot so polnozrnata žita, sadje in zelenjava. Zaradi hitrega načina življenja z vsakodnevno prehrano žal ne zadostimo zdravim, rednim in uravnoteženim obrokom, zato lahko posežemo tudi po prehranskih dopolnilih ̶ probiotikih in prebiotikih ¹.

Suzana Križ

Viri:

Deli ta članek
WhatsApp LinkedIn

Povezani članki